Borzno trgovani skladi in vzajemni skladi so priljubljena izbira malih vlagateljev po svetu. Imajo veliko skupnega, a tudi pomembne razlike, ki jih je treba upoštevati pred vlaganjem. Poglejmo, kaj so ETF-ji in vzajemni skladi, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo.
| ETF-ji | Vzajemni skladi | |
|---|---|---|
| Trgovanje | Z njimi se trguje na borzah ves trgovalni dan. | Z njimi se trguje enkrat dnevno, po koncu trgovalnega dne. |
| Cena | Cena je odvisna od tržnega povpraševanja in niha ves trgovalni dan. | Cena, imenovana čista vrednost sredstev (NAV), se določi enkrat dnevno in je za vse vlagatelje tistega dne enaka. |
| Nadomestila | Nadomestila za transakcije so odvisna od izbranega borznega posrednika, poleg njih pa se obračunajo še letni tekoči stroški družbe za upravljanje premoženja. | Tekoči stroški ter morebitni vstopni stroški ali stroški predčasnega izplačila. |
| Upravljanje | Pri obojih je mogoče aktivno ali pasivno upravljanje. ETF-ji so običajno pasivni (npr. sledijo indeksom) in imajo nižje stroške, vzajemni skladi pa aktivni. | |
| Sestava sklada | Pri obeh gre za sklade, ki združujejo več finančnih instrumentov. | |
Kaj je ETF?
Borzno trgovani sklad (ETF) sestavljajo delnice, obveznice ali drugi vrednostni papirji. Ti skladi združujejo sredstva vlagateljev in jim omogočajo vlaganje v določen del trga.
Številni so pasivno upravljani in sledijo določenemu indeksu. Obstajajo pa tudi aktivno upravljani ETF-ji, pri katerih upravljavci skladov skušajo preseči donosnost indeksa. Drugi so zasnovani po načelih ESG in se osredotočajo na delnice podjetij s področja čiste energije ali zelene obveznice.
Kot pove že ime, se z ETF-ji trguje na borzah ves trgovalni dan, tako kot s posameznimi delnicami. Omogočajo tudi preprosto razpršitev naložb: z enim ETF-jem je mogoče hkrati vlagati v več različnih podjetij, regij ali sektorjev.
Med najbolj znanimi indeksi, ki jim sledijo ETF-ji, sta S&P 500 in Nasdaq 100. Prvi spremlja uspešnost 500 največjih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah. Drugi zajema 100 največjih nefinančnih podjetij, ki kotirajo na borzi Nasdaq. Ena od prednosti vlaganja v takšne ETF-je je razpršitev naložb. Z naložbo v S&P 500 je na primer mogoče pridobiti izpostavljenost številnim največjim delnicam v indeksu. Začetni vložek je pri tem precej nižji kot pri neposrednem nakupu delnic vsakega podjetja. In to brez slabosti, povezanih s samostojnim kupovanjem delnih delnic.
Kaj je vzajemni sklad?
Vzajemni skladi združujejo denar posameznih vlagateljev in ga vlagajo v razpršen nabor vrednostnih papirjev, kot so delnice, obveznice ali instrumenti denarnega trga. Enote vzajemnega sklada se kupujejo in hranijo neposredno pri družbi za upravljanje, ki jih izdaja.
Naročila za vzajemne sklade se izvršijo enkrat dnevno, ko se določi cena sklada, imenovana čista vrednost sredstev (NAV). Vsak sklad ima svoj naložbeni cilj, opisan v njegovem prospektu.
Vzajemne sklade običajno vodijo strokovni upravljavci skladov, ki razporejajo njihova sredstva, da bi vlagateljem ustvarili donos. Večina teh skladov je del velikih naložbenih podjetij, kot sta Vanguard ali Fidelity Investments.
Kakšne so razlike med ETF-ji in vzajemnimi skladi?
Podobnosti
Sestava: ETF-ji in vzajemni skladi imajo podobno strukturo: združujejo več finančnih instrumentov, namesto da bi predstavljali enega samega. Oboji so zato dobra možnost za obvladovanje tveganja z razpršitvijo naložb.
Način upravljanja sklada: obe vrsti skladov sta lahko upravljani aktivno ali pasivno. ETF-ji so večinoma upravljani pasivno, saj je njihova uspešnost vezana na določen indeks. Vzajemni skladi pa so večinoma upravljani aktivno. Način upravljanja lahko vpliva na stroške za vlagatelje, saj so aktivno upravljani skladi običajno dražji.
Razlike
Vrste stroškov: nadomestila za transakcije so pri obeh vrstah skladov odvisna od izbrane platforme. ETF-ji imajo tekoče letne stroške, ki jih neposredno zaračunava družba za upravljanje premoženja. Vzajemni skladi imajo podobne stroške poslovanja, lahko pa zaračunavajo še vstopne stroške ali stroške predčasnega izplačila.
Trgovanje: z ETF-ji se trguje ves trgovalni dan, naročila za vzajemne sklade pa se izvršijo enkrat dnevno. Vsi vlagatelji tako na isti dan dobijo enako ceno, določeno na podlagi čiste vrednosti sredstev. Cena ETF-ja se čez dan nenehno spreminja glede na povpraševanje na trgu, podobno kot pri posameznih delnicah.
Nakup ETF-jev in vzajemnih skladov
Pri Lightyearju lahko brez provizije kupujete na stotine ETF-jev, ki omogočajo vlaganje po vsem svetu. Med upravljavci skladov so Vanguard, iShares, Amundi in drugi. Če ETF-je kupujete v valuti, ki jo že imate na računu Lightyear, tudi nadomestila za menjavo valut ni.
Med vzajemnimi skladi so pri Lightyearju na voljo skladi denarnega trga (MMF) družbe BlackRock v GBP, EUR in USD. Ta naložbeni razred omogoča izkoriščanje današnjih visokih obrestnih mer ob visoki likvidnosti in razpršenosti naložb.
Naložbe v finančne instrumente so tvegane, donos ni zajamčen. Pred naložbeno odločitvijo preberite prospekte skladov in dokumente s ključnimi informacijami. Oboje najdete v spletni in mobilni aplikaciji Lightyear ter na spletnih mestih upravljavcev skladov.