Obveznice

Lightyear ponuja izbor podjetniških in državnih obveznic, s katerimi se trguje na borzah Nasdaq Baltic.

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki jih države, podjetja ali drugi subjekti izdajajo za zbiranje kapitala. Z nakupom obveznice se izdajatelju posodi denar v zameno za redna izplačila obresti (kupone) in vračilo nominalne vrednosti ob dospetju.

Glavne značilnosti obveznic so:

• Nominalna vrednost: znesek, ki ga imetnik obveznice prejme ob dospetju
• Kuponska obrestna mera: fiksna obrestna mera, po kateri imetnik obveznice prejema obresti, običajno polletno ali letno
• Datum dospetja: datum vračila glavnice obveznice
• Donosnost: donos obveznice, ki upošteva izplačila obresti in spremembe cene
• Kreditno tveganje: tveganje, da izdajatelj ne bo izpolnil svojih plačilnih obveznosti
• Trajanje: občutljivost cene obveznice na spremembe obrestnih mer

Z obveznicami se trguje na primarnem ali sekundarnem trgu. Na primarnem trgu države ali podjetja izdajajo nove obveznice neposredno vlagateljem. Na sekundarnem trgu si vlagatelji med seboj kupujejo in prodajajo že izdane obveznice. Njihove cene lahko rastejo ali padejo pod nominalno vrednost. Nanje vplivajo dejavniki, kot so obrestne mere, kreditna sposobnost izdajatelja in povpraševanje na trgu.

Cena obveznice je znesek, ki ga vlagatelj plača za njen nakup na trgu. Z obveznico se lahko trguje s premijo (nad nominalno vrednostjo), po nominalni vrednosti ali z diskontom (pod nominalno vrednostjo).

• Polna oziroma umazana cena: skupna cena, ki jo kupec plača za obveznico in vključuje čisto ceno ter natečene obresti. To je dejanska cena posla pri nakupu obveznice med datumoma izplačila kupona.
• Čista cena: cena obveznice, navedena na trgu, ki ne vključuje obresti, natečenih od zadnjega izplačila kupona. Odraža le notranjo vrednost obveznice brez natečenih obresti.
• Letna donosnost: letni donos obveznice glede na njeno trenutno tržno ceno, ne nominalno vrednost. Izračuna se tako, da se letno izplačilo kupona deli s trenutno tržno ceno obveznice. Prikazuje trenutno donosnost, vendar ne upošteva sprememb cene ali časa do dospetja.

Cene obveznic in njihova donosnost se gibljejo v nasprotnih smereh:

• Ko cena obveznice raste, donosnost pada. Fiksna izplačila kuponov namreč predstavljajo manjši odstotek višje cene obveznice.
• Ko cena obveznice pada, donosnost raste. Fiksna izplačila kuponov takrat predstavljajo večji odstotek nižje cene obveznice.

Kuponi so redna izplačila obresti, ki jih izdajatelj obveznice izplačuje njenim imetnikom. Običajno predstavljajo fiksen odstotek nominalne vrednosti obveznice. Izplačujejo se po rednem urniku, navadno polletno ali letno, vse do dospetja obveznice. Pri prodaji pred dospetjem se lahko cena obveznice spremeni zaradi sprememb obrestnih mer ali kreditne sposobnosti izdajatelja. Znesek kupona pa ostane enak.

• Kuponska obrestna mera: letna obrestna mera, po kateri se izdajatelj obveznice zaveže imetniku izplačevati obresti. Izražena je kot odstotek nominalne vrednosti obveznice. Če ima na primer obveznica nominalno vrednost 1.000 € in kuponsko obrestno mero 5 %, izdajatelj letno izplača 50 € obresti.
• Pogostost izplačil: kuponi se običajno izplačujejo polletno (vsakih šest mesecev), lahko pa tudi letno, četrtletno ali mesečno. Če obveznica na primer prinaša 50 € obresti letno in se kuponi izplačujejo polletno, imetnik vsakih šest mesecev prejme 25 €.
• Dospetje: kuponi se izplačujejo do datuma dospetja obveznice. Takrat izdajatelj imetniku vrne glavnico (nominalno vrednost), izplačevanje kuponov pa se konča.

Ne, če obveznico prodate pred datumom izplačila kupona, natečenih obresti ne izgubite. Tako poteka obračun:

• Obresti se med datumoma izplačila kupona obračunavajo dnevno. Cena obveznice na platformi Lightyear (umazana cena) samodejno vključuje obresti, natečene od zadnjega izplačila kupona.
• Če obveznico prodate pred naslednjim izplačilom kupona, cena posla vključuje obresti, natečene od zadnjega izplačila. To ceno plača novi imetnik obveznice (kupec), prejmete pa jo vi kot prodajalec.
• Ob izvršitvi posla torej kot prodajalec prejmete obresti, natečene od prejšnjega izplačila kupona. Novi imetnik obveznice (kupec) prejme celotni kupon na naslednji predvideni datum izplačila.

Primer:

• Imate obveznico z nominalno vrednostjo 1000 € in 5-odstotnimi letnimi obrestmi (polletni kupon znaša 25 €).
• Če jo prodate na polovici šestmesečnega obdobja, vam kupec plača natečene obresti za tri mesece, torej 12,50 €.
• Na naslednji datum izplačila kupona kupec prejme celotno izplačilo 25 €.

Če obveznico prodate pred datumom izplačila kupona, natečenih obresti ne izgubite, saj vam jih plača kupec.

Ob dospetju imetnik obveznice prejme njeno nominalno vrednost oziroma glavnico. Izdajatelj nima več obveznosti izplačevanja obresti (kuponov), zato se pogodba o obveznici šteje za izpolnjeno. Običajno se zgodi naslednje:

• Zadnje izplačilo kupona: če obveznica prinaša redne obresti (izplačila kuponov), imetnik na datum dospetja poleg glavnice prejme še zadnji kupon.
• Vračilo glavnice (nominalne vrednosti): izdajatelj imetniku povrne nominalno vrednost obveznice. Če ta znaša 1000 €, imetnik ob dospetju prejme 1000 €.
• Konec izplačevanja obresti: po dospetju obveznice se izplačevanje obresti konča. Imetnik po tem datumu ne prejema več obresti.

Nekatere obveznice so odpoklicljive, kar pomeni, da jih izdajatelj lahko poplača pred datumom dospetja. Ob predčasnem odpoklicu imetnik prejme nominalno vrednost prej, kot je pričakoval. Če izdajatelj pred dospetjem ali ob njem ne izpolni plačilnih obveznosti, imetniki morda ne prejmejo celotne glavnice ali zadnjega kupona.

Glejte tudi: Kompleksni instrumenti